Skip to content

Izvor Trekove politike »brez kretenov«

Leta 1990 je podjetje Trek raslo kot plevel. Kolesa znamke Trek je vozilo več ljudi kot kdajkoli prej, za kar gre zasluga izjemnemu delu naših trgovcev. Večinoma so bili trgovci zadovoljni. Vendar je bil eden, ki ga nismo mogli zadovoljiti, ne glede na to, kaj smo naredili. 

Recimo mu »Tom«. Bil je eden od desetih najboljših Trek trgovcev v državi. Z enim samim naročilom bi lahko izpolnil kvoto za celotno območje. Bil je zelo pomemben, a še večji kreten. 

Tom je spravljanje prodajnih predstavnikov v notranji prodaji v jok spremenil v šport. Vodil je sprotno evidenco. Na svoje najboljše dni je bil zahteven in grozeč. Svojo neprijaznost je nosil kot znak časti, kot da bi bilo biti kreten nekaj, na kar je treba biti ponosen. 

Nekega dne je vodja prodaje vstopil v pisarno predsednika podjetja Trek, Johna Burkea, in rekel: »S Tomom imamo težave.« S Tomom smo imeli vedno težave. Vodja prodaje je dejal, da bo Tom kmalu oddal veliko predsezonsko naročilo, vendar postavlja veliko nerazumnih zahtev. John je vprašal vodjo prodaje, kaj bi se zgodilo, če bi s Tomom prekinili sodelovanje, da bi svojo slabo energijo odnesel drugam. Rekel je, da bi na leto izgubili 2.000 prodaj koles. 

Ko je John pozneje tistega dne z letališča O’Hare poklical Toma, je takoj prešel k bistvu. »Tom,« je rekel, »vaših zahtev ne bomo izpolnili.« 

Tom je rekel: »Potem pa od vas ne bom več toliko kupoval.« 

John je rekel: »Tom, prišli smo do zaključka, da vas ne uspemo dobro zadovoljiti, zato bomo z vami prekinili poslovno sodelovanje.« 

Tišina. 

In to je bilo to. Teden dni kasneje je imel John enak pogovor z drugim prodajalcem koles Trek iz prve deseterice. Takrat je načelo »brez kretenov« postalo uradna politika za vse pri podjetju Trek – zaposlene, dobavitelje, trgovce na drobno, prav vse.

Zakaj smo to storili? Želimo, da lahko vstopite v katero koli prodajalno Trek po vsem svetu in veste, da se vam ne bo treba ukvarjati s kretenom za pultom. Namesto tega boste spoznali ljudi, ki vas bodo obravnavali s prijaznostjo in skrbjo. Ljudi, ki vas resnično poslušajo in ki jim je prav toliko v veselje, da vas spravijo na kolo, kot je vam v veselje kolesariti. 

Ker ko zgradite kulturo spoštovanja, ustvarite prostor, da lahko kolesari več ljudi. In prav za to gre.